Poklicna matura - iz zakonodaje

Kandidati bodo pri poklicni maturi 2009 opravljali izpite v skladu z Maturitetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo 2009, svoje doseganje standardov znanja pa bodo dokazovali tako, kot je to določeno s predmetnimi izpitnimi katalogi (slovenščina, gospodarsko poslovanje, angleščina, nemščina, matematika ter izdelek oziroma storitev in zagovor).

Vse to pa poteka pod pogoji in po postopkih, ki jih določajo Zakon o maturi (UL RS, št. 15/03), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (UL RS, št. 115/2006) ter drugi predpisi, sprejeti na podlagi zakona in sicer Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, 44/2008), Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (UL RS, št. 6/2006), popravek (UL RS, št. 17/2006) ter Navodila o izpitnem redu pri poklicni maturi (48/2002)ter Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi .

V nadaljevanju sledijo povzetki iz pravilnikov in zakonov, več pa je možno najti na zgornjih povezavah oziroma na spletni strani Državnega izpitnega centra. Na tej strani so dosegljivi tudi maturitetni in predmetni izpitni katalogi za poklicno maturo, ki veljajo za zimski rok poklicne mature v šolskem letu 2008/2009.

Usklajevanje poklicne mature	Državna izpitna komisija za poklicno maturo.
Vodenje na šoli	Šolska maturitetna komisija - ŠMK.
Izpitne komisije	V šolski izpitni komisiji za ustni izpit sta praviloma dva učitelja predmeta, pri katerem se opravlja ustni izpit. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je učenca poučeval v zaključnem letniku.
Objava razporeda	Najmanj 24 ur pred začetkom pisnega in tri dni pred začetkom ustnega izpita.
Pisne naloge	Pisni izpit iz splošno-izobraževalnih predmetov (1. in 3. predmet) opravljajo kandidati sočasno po vsej državi. Znanje se preverja z enotnimi nalogami za vso državo (za vse programe V. stopnje zahtevnosti za mladino in za odrasle). Za strokovne predmete (2. in 4. predmet) pripravi pisne naloge učitelj ustreznega predmeta na šoli.
Morebitna zamuda	Kandidatu, ki zamudi začetek pisanja pisnega izpita do 30 minut, se omogoči pisanje izpita. Predvideni čas izpita se mu ne podaljša.
Trajanje izpita	Pisni izpit traja od 90 do 120 minut (natančno je določeno na vsaki izpitni poli).
Ocenjevanje pisne naloge	Pisne naloge kot prvi ocenjevalec ocenjuje učitelj ustreznega predmeta na šoli, ki jo je dijak obiskoval. Minister lahko imenuje ocenjevalce za dodatno ocenjevanje. Drugi del izpitne naloge iz materinega jezika in prvega tujega jezika ocenita dva ocenjevalca neodvisno.
Ustni izpit	Podroben razpored je objavljen tri dni prej. Izpit traja največ 20 minut. Kandidat ima pravico do 20 minutne priprave na izpit. Kandidat lahko enkrat zamenja listek. Zamenjava listka ne vpliva na oceno. Pri četrti izpitni enoti je lahko prisoten zunanji član. Na začetek
Merila za ocenjevanje	Določena so v izpitnem katalogu, za drugo in četrto izpitno enoto jih lahko določi strokovni aktiv, sprejme pa ŠMK . V primeru, da izpitni katalog ne določa razmerja med pisnim in ustnim delom, sta dela enakovredna.
Končna ocena	Točkovni oceni pisnega in ustnega izpita se seštejeta. Točkovne ocene se pretvorijo v ocene od 1 do 5, pri SLO od 1 do 8. Ocena 1 je negativna. Skupna ocena za 1. in 3. predmet se določi na podlagi sklepa Državnega izpitnega centra, za 2. in 4. predmet po predlogu v katalogu ali pa jih sprejme ŠMK na predlog ustreznega strokovnega aktiva na šoli.
Splošni učni uspeh	Splošni uspeh se izrazi v točkah. Določi ga ŠMK kot seštevek ocen vseh izpitnih enot. Kandidat, ki doseže maksimalno oz. določeno število točk, prejme spričevalo s pohvalo.
Pogoj za spričevalo	Pozitivna ocena pri vseh predmetih. V primeru, ko kandidat pri vsakem od treh predmetov doseže vsaj 3 točke, pri preostalih predmetih pa doseže vsaj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, mu ŠMK določi pri tem predmetu pozitivno oceno zadostno (2).
Tajnost	ŠMK šole skrbi za tajnost pisnih delov poklicne mature do pisanja izpita. Do razdelitve spričeval so rezultati posameznih izpitov izpitna tajnost.
Izboljšanje ocene	V naslednjih dveh letih po opravljeni maturi lahko kandidat enkrat izboljšuje oceno ali ocene. Upošteva se boljša ocena.
Popravni izpiti	Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov poklicne mature še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Kandidatu, ki je uspešno opravil storitev oziroma naredil izdelek ali seminarsko nalogo, se ocena iz tega predmeta trajno prizna. Na začetek
Kršitve izpitnega reda	Opomin, prepoved opravljanja izpita v primeru kršitev izpitnega reda.
Pravica do vpogleda	Pisna vloga – zahtevek za vpogled v izpitno dokumentacijo – naslovljena na ŠMK šole v treh dneh po seznanitvi z rezultati.
Pravica do ugovora	Ugovor zaradi kršitve postopka naslovi kandidat na ŠMK. Obrazložen ugovor na oceno pri pisnem delu (če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri ocenjevanju) ali na ustnem delu (kršitve pravilnika ali zakona) se vloži v najpozneje naslednji dan po opravljanju izpita. ŠMK sklepa o pritožbi najpozneje v petih dneh. Njena odločitev je dokončna. V treh dneh po seznanitvi z rezultati ima kandidat pravico do vpogleda v izpitno dokumentacijo. Naslednji dan po vpogledu je zadnji rok za oddajo ugovora na oceno. ŠMK odloči o ugovoru najpozneje v 15 dneh po prejemu vloge. Odločitev komisije je dokončna.
Spričevalo, obvestilo o uspehu	Dijak, ki uspešno opravi poklicno maturo, dobi spričevalo o poklicni maturi. Vsi kandidati, ki so opravljali poklicno maturo v določenem roku prejmejo obvestilo o uspehu.
Dodatni maturitetni predmet	Opravljanje dodatnega maturitetnega predmeta splošne mature ni obvezno. Kandidatom, ki ga uspešno opravijo, omogoča vpis na nekatere univerzitetne študije, ki so navedeni v razpisu za vpis. Rok za oddajo prijave je praviloma enak roku za oddajo prijave k splošni maturi. Koledarja izvedbe mature in poklicne mature sta usklajena in omogočata opravljanje dodatnega maturitetnega izpita v istem roku, ko kandidat opravlja poklicno maturo. Potrdilo o opravljanju maturitetnega izpita prejme kandidat na dan, ki je določen za seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi. V letu, ko kandidat dopolni 21 let, se lahko prijavi k opravljanju splošne mature, čeprav ni obiskoval programa gimnazije ali zaključil kakšne druge srednje strokovne šole.
Maturitetni tečaj	Maturitetni tečaj podaljša šolanje za eno šolsko leto. Predmetnik obsega le predmete, ki jih bodo dijaki opravljali na splošni maturi. Dijak ima po vpisu v redni maturitetni tečaj status dijaka, lahko pa se odloči tudi za šolanje ob delu. Na začetek